Cesarico Elizabeto slavijo zaradi njene lepote in izbranega okusa. Leta 1877 pa »Sisi« praznuje že svoj štirideseti rojstni dan – in da bi ohranila svojo javno podobo, si steznik zavezuje vse tesneje. A čeprav je Elizabetina vloga na dvoru zgolj simbolična, pa njena lakota po znanju in življenjskih izkušnjah še nikoli nista bili večji. Samosvoja in nepredvidljiva cesarica tako postaja na Dunaju vse bolj nemirna …